ZGODOVINA DRUŠTVA

ZGODOVINA PLANINSKEGA DRUŠTVA

DOVJE – MOJSTRANA

ZGODOVINA PD DOVJE – MOJSTRANA

Ustanovitev Planinskega društva Dovje-Mojstrana sega v leto 1928 (8. januarja), ko je bila ustanovljena “Triglavska podružnica SPD Dovje – Mojstrana.” Za predsednika je bil izvoljen agilni šolski upravitelj Jožef Serajnik, odborniki pa so bili Gregor Lah (vodnik), Tone Kovač, Josip Zupan, Anton Rebolj, Franc Potočnik, Janez Rabič, Franc Hafner in Franc Mandeljc, za pregledovalca računov pa sta bila izvoljena Gregor Klančnik in Rudolf Abruč.

Pred tem organiziranim delom planinskih zanesenjakov pa so imeli naši predniki že od naselitve naprej tesen stik z gorsko naravo. Težko življenje jih je gnalo iz vasi v hrib. Rudarjenje, paša, priprava krme za živino, lesarjenje – oglarjenje in lov so bila nuja za obstanek, temu pa se je pridružila še radovednost, zanos in pogum ter neustavljiva želja poseči po vrhovih okoliških gora. Naši domačini so bili prvopristopniki na večini okoliških vrhov v tem delu Julijskih Alp. Naj omenimo le dva Gregor (Gregor Rabič) je bil leta 1883 drugi na Škrlatici po lastnem novem pristopu, preko stene Spodnjega Rokava in z vrha nazaj po novemu sestopu (tam, kjer sedaj vodi zavarovana pot). Vodnik Janez Košir ml. nosi dokumentirano prvenstveno z vzponom čez Triglavsko steno (Dolga nemška smer) iz leta 1908. S prihodom planincev (imenovali so jih turisti) pa so domačini postali gorski vodniki po zahtevnem brezpotnem gorskem svetu. Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da so bili domačini že leta 1799 vodniki okrožnemu glavarju Hohenartu na poti skozi Krmo na Velo polje – Tosc. Kasneje pa so vedno več turistov vodili na Triglav in okoliške vrhove. Ko sta pod vodstvom navdušenega planinca, dovškega župnika Jakoba Aljaža zrasli prvi slovenski postojanki na Kredarici in v Vratih in zatem še stolp na našem najvišjem vrhu, so domačini izvršili v pretežni meri vse delo pri zgradbah in poteh. Pred ustanovitvijo lastne podružnice SPD so bili domačini včlanjeni v Osrednje društvo ter radovljiško podružnico SPD, po ustanovitvi Podružnice SPD za kranjski gorski sodni okraj leta 1903 pa so se prepisali v to podružnico. Že ob ustanovitvi Triglavske podružnice SPD Dovje – Mojstrana je bilo včlanjeno preko sto članov.

PREDSEDNIKI PLANINSKEGA DRUŠTVA:

Triglavska podružnica SPD Dovje – Mojstrana:

Jožko Serajnik 1928 – 1933
 Tone Potočnik 1934 – 1946

_________________________________________________________________________

Planinsko društvo Slovenije podružnica Dovje – Mojstrana:

Ivan Rabič 1946 – 1950
 Janez Svoljšak 1950 – 1952

_________________________________________________________________________

Planinsko alpinistično društvo Dovje – Mojstrana:

Jože Košir 1952 – 1953
 Ivan Dolžan 1953 – 1954

_________________________________________________________________________

Planinsko društvo Dovje – Mojstrana:

Franc Tolar 1954 – 1962
 Avgust Delavec 1962 – 1974
 Stanko Kofler 1974 – 1998
 Mitja Peternel 1998 – 2000
 Miro Eržen 2000 – 2014
Gregor Berce 2014 – 2024
Andrej Skumavc 2024 –

PREDSEDNIKI PLANINSKEGA DRUŠTVA:

Triglavska podružnica SPD Dovje – Mojstrana:

Jožko Serajnik 1928 – 1933
 Tone Potočnik 1934 – 1946

___________________________________________________

Planinsko društvo Slovenije podružnica Dovje – Mojstrana:

Ivan Rabič 1946 – 1950
 Janez Svoljšak 1950 – 1952

___________________________________________________

Planinsko alpinistično društvo Dovje – Mojstrana:

Jože Košir 1952 – 1953
 Ivan Dolžan 1953 – 1954

______________________________________________________

Planinsko društvo Dovje – Mojstrana:

Franc Tolar 1954 – 1962
 Avgust Delavec 1962 – 1974
 Stanko Kofler 1974 – 1998
 Mitja Peternel 1998 – 2000
 Miro Eržen 2000 – 2014
Gregor Berce 2014 – 2024
Andrej Skumavc 2024 –

ČASOVNICA:

Od jeseni 1932 je imela podružnica v najemu za zimsko dobo kočo Gospodarskega odbora vasi Zasip na Zasipski planini v Spodnji Krmi. Podružnica je oskrbovala tudi turistična pota v občini Dovje, predvsem v Karavankah (na Kepo, Rožco, Babo).

Skupaj z jeseniško in kranjskogorsko podružnico SPD je bil ustanovljen reševalni odsek.

V letu 1938 so odprli lastno planinsko kočo v bližini sedla Mlinca. Na žalost so jo že leta 1943 uničili plameni vojne.

Leta 1946 je društvo ponovno zaživelo in pričelo delati po naslednjih dejavnostih: gospodarstvo, pota in markacije, alpinistika, gorska reševalna služba, planinska mladina, planinska kultura in propaganda. Društvo je dobilo v upravljanje Staničevo kočo.

Leta 1950 je društvo prevzelo v upravljanje del Aljaževe zapuščine - Aljažev dom v Vratih, Staničevo kočo pa je oddalo v upravljanje novoustanovljenemu Planinskemu društvu Javornik - Koroška Bela.

Sledila je intenzivna gospodarska dejavnost: dograjena je bilo gospodarsko poslopje in zimska soba, odkupljena Šlajmerjeva vila, obnovljen Aljažev dom, urejena zasilna razsvetljava.

Leta 1953 je kolovoz v dolino Vrat zamenjala nova gozdna cesta.

Leta 1958 je bil Aljažev dom s telefonom povezan s svetom.

Poleg drugih odsekov je bil osnovan še mladinski odsek - šolski krožek mladih planincev. Postaja GRS je pričela delovati samostojno.

Leta 1978 je bila izvršena obsežna prenova Aljaževega doma.

Leta 1980 je bila organizirana prva slikarska kolonija "Vrata".

Leta 1984 je društvo osnovalo Triglavsko muzejsko zbirko kot osnovo za postavitev osrednjega planinskega muzeja.

Leta 1989 ob 100 letnici prihoda Jakoba Aljaža na Dovje je bil postavljen mogočen spomenik temu rodoljubu in ljubitelju gora.

Leta 1992 je bila izdelana plezalna stena v telovadnici Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani.

Leta 1998 je bil odprt novozgrajeni Šlajmerjev dom in odprtje povsem prenovljenega Bivaka "Pod Luknjo".

Leta 1999 je bila izvršena dograditev in posodobitev vodovoda. Kot dopolnilni vir električne energije je bil aktiviran sistem sončnih celih. Na mestu pogorele zimske sobe pa je bil zgrajen tudi nov objekt za ta namen.

Leta 2000 je bila prenovljena terasa Aljaževega doma in zgrajena plezalna stena v Šlajmerjevem domu.

Leta 2003 je bila izgrajena mala čistilna naprava v Vratih.

Leta 2009 je bila izvedena posodobitev kuhinje v Aljaževem domu.

Leta 2019 so bile adaptirane kopalnice v Aljaževem domu.

Leta 2021 se je pričelo zbiranje dokumentacije za rekonstrukcijo depandanse Aljaževega doma (sedanji Gustlnov dom), sledilo je pridobivanje dovoljenj in načrtov.

ZGODOVINA DRUŠTVA

ZGODOVINA PLANINSKEGA DRUŠTVA

DOVJE – MOJSTRANA

ZGODOVINA PD DOVJE – MOJSTRANA

Od jeseni 1932 je imela podružnica v najemu za zimsko dobo kočo Gospodarskega odbora vasi Zasip na Zasipski planini v Spodnji Krmi. Podružnica je oskrbovala tudi turistična pota v občini Dovje, predvsem v Karavankah (na Kepo, Rožco, Babo).

Skupaj z jeseniško in kranjskogorsko podružnico SPD je bil ustanovljen reševalni odsek.

V letu 1938 so odprli lastno planinsko kočo v bližini sedla Mlinca. Na žalost so jo že leta 1943 uničili plameni vojne.

Leta 1946 je društvo ponovno zaživelo in pričelo delati po naslednjih dejavnostih: gospodarstvo, pota in markacije, alpinistika, gorska reševalna služba, planinska mladina, planinska kultura in propaganda. Društvo je dobilo v upravljanje Staničevo kočo.

Leta 1950 je društvo prevzelo v upravljanje del Aljaževe zapuščine - Aljažev dom v Vratih, Staničevo kočo pa je oddalo v upravljanje novoustanovljenemu Planinskemu društvu Javornik - Koroška Bela.

Sledila je intenzivna gospodarska dejavnost: dograjena je bilo gospodarsko poslopje in zimska soba, odkupljena Šlajmerjeva vila, obnovljen Aljažev dom, urejena zasilna razsvetljava.

Leta 1953 je kolovoz v dolino Vrat zamenjala nova gozdna cesta.

Leta 1958 je bil Aljažev dom s telefonom povezan s svetom.

Poleg drugih odsekov je bil osnovan še mladinski odsek - šolski krožek mladih planincev. Postaja GRS je pričela delovati samostojno.

Leta 1978 je bila izvršena obsežna prenova Aljaževega doma.

Leta 1980 je bila organizirana prva slikarska kolonija "Vrata".

Leta 1984 je društvo osnovalo Triglavsko muzejsko zbirko kot osnovo za postavitev osrednjega planinskega muzeja.

Leta 1989 ob 100 letnici prihoda Jakoba Aljaža na Dovje je bil postavljen mogočen spomenik temu rodoljubu in ljubitelju gora.

Leta 1992 je bila izdelana plezalna stena v telovadnici Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani.

Leta 1998 je bil odprt novozgrajeni Šlajmerjev dom in odprtje povsem prenovljenega Bivaka "Pod Luknjo".

Leta 1999 je bila izvršena dograditev in posodobitev vodovoda. Kot dopolnilni vir električne energije je bil aktiviran sistem sončnih celih. Na mestu pogorele zimske sobe pa je bil zgrajen tudi nov objekt za ta namen.

Leta 2000 je bila prenovljena terasa Aljaževega doma in zgrajena plezalna stena v Šlajmerjevem domu.

Leta 2003 je bila izgrajena mala čistilna naprava v Vratih.

Leta 2009 je bila izvedena posodobitev kuhinje v Aljaževem domu.

Leta 2019 so bile adaptirane kopalnice v Aljaževem domu.

Leta 2021 se je pričelo zbiranje dokumentacije za rekonstrukcijo depandanse Aljaževega doma (sedanji Gustlnov dom), sledilo je pridobivanje dovoljenj in načrtov.

Leta 2022 se je porušila depandansa in pričela gradnja novega Gustlnovega doma.

Leta 2023 je bila otvoritev novega Gustlnovega doma.

KONTAKTI IN LOKACIJA:

PODATKI O DRUŠTVU:

KONTAKTI IN LOKACIJA:

PODATKI O DRUŠTVU:

KONTAKTI IN LOKACIJA:

PODATKI O DRUŠTVU:

Novice

ALJAŽEV DOM JE ZAPRT DO MAJA 2025

ZAPORA CESTE MOJSTRANA-VRATA

PLANINSKA POT NA JEREBIKOVEC

Zaposlitev

Želite postati del uspešne zgodbe in se spopasti z izzivi dela v planinski koči?

NATAKAR (m/ž) Opis delovnega mesta:

Od vas pričakujemo:

KUHAR (m/ž) Opis delovnega mesta:

Od vas pričakujemo:

POMOČ V KUHINJI (m/ž) Opis delovnega mesta:

Od vas pričakujemo:

RECEPTOR (m/ž) Opis delovnega mesta:

Od vas pričakujemo:

POMOČ V KOČI (m/ž) Opis delovnega mesta:

Od vas pričakujemo: