ČASTNI ČLANI

Trdo in skromno življenje ga je zaznamovalo že v mladosti in kot mlad zagnan športnik se je posvetil edinemu športu, ki je bil v takih razmerah mogoč – teku na smučeh. Z njemu značilno vnemo je postal uspešen član državne mladinske in članske smučarske reprezentance in zastopal Jugoslavijo na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Leta 1949 se je vključil v PD Dovje – Mojstrana in že v letu 1960 postal alpinistični instruktor in s tem tudi mentor začetnikom zlate dobe alpinizma v Mojstrani. Ko se je v letu 1958 pridružil gorskim reševalcem je s svojim delovanjem in znanjem bistveno pripomogel, da se je domača postaja GRS v strokovni usposobljenosti in akcijski pripravljenosti popolnoma osamosvojila. Kot njen načelnik v letih od 1970 – 1978 je bistveno pripomogel tudi k njeni kadrovski in strokovni  prenovi ter usposobljenosti za reševanje v najtežjih razmerah. Po zaključku alpinistične in gorsko reševalne dejavnosti se je aktivno vključil v gospodarsko dejavnost društva in več kot petnajst let vzorno sodeloval pri oskrbovanju in upravljanju Aljaževega doma. S prostovoljnim delom v letih 1982 – 1984 je veliko pomagal pri pripravi in obnovi prostorov ter postavitvi Triglavske muzejske zbirke.

Za svoje delo je prejel številna priznanja tako za delovanje na področju gorskega reševanja kot na planinskem področju. Med drugim je v letu 2016 prejel tudi najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije -Svečano listino PZS. Za življenjsko delo na področju alpinizma, gorskega reševanja in planinstva, pa ga  PD Dovje – Mojstrana imenuje za častnega člana.

V planinsko društvo se je vključil že daljnega leta 1959 in postal član mladinskega in alpinističnega odseka, kjer so jim gore odkrivali starejši alpinisti.  Opravil je številne zahtevne vzpone, deloval v vrhunskem reševalnem moštvu v okviru postaje GRS. Je član prve četverice Mojstranških veveric, ki je dosegala skozi leta velike uspehe na področju alpinizma in razvoja.

Že kot osnovnošolec se je navdušil za obiskovanje gora in učil smučanja. Še kot najstnik je z vrstniki v planinskem društvu (član od leta 1961) začel plezati lažje plezalne poti v Steni in Debeli peči. Postal je član prvih mojstranških veveric in je tudi prvi jugoslovanski – slovenski  alpinist, ki je leta 1972 prestopil mejo 8000m, leta 1975 pa v navezi z Nejcem Zaplotnikom priplezal na vrh 8475m visokega Makaluja.

Domačin, sin znanega alpinista in gorskega reševalca Janeza Brojana starejšega. Plezanje in odkrivanje lepot gora je začel spoznavati že zelo zgodaj, prvič pa je bil na Triglavu pri sedmih letih. Leta 1961 je postal član domačega alpinističnega odseka in svoje znanje predajal tudi med služenjem vojaškega roka. Kot član Mojstranških veveric je dosegel veliko uspehov in preplezal najzahtevnejše poti. Gorski reševalni postaji Mojstrana se je pridružil leta 1963 in ji ostal zvest ter aktiven še do danes.

Doma iz Dovjega, je že v mladosti spoznaval skrite kotičke okoliških vrhov. Poleg plezanja je bila njegova strast tudi smučanje, zato je tudi veliko turno smučal in sodeloval na Triglavskih smukih. Od leta 1969 je plezal z Mojstranškimi vevericami, s katerimi se je poznal še iz otroških let. Ti fantje so mu odgrnili tančice s sten, o katerih je prej le sanjal. Je gorski reševalec postaje GRS Mojstrana in dolgoletni član planinskega društva.